IOM Gruzija

IOM (The International Organization for Migration, iom.ge) - Mednarodna organizacija za migracije. Datum ustanovitve - december 1951. Namen organizacije je urediti gibanje prebivalstva v zahodnoevropskih državah, kot posledica druge svetovne vojne.

Prvotno je bil IOM medvladni odbor (sestavljale so ga samo zahodnoevropske države), leta 1989 pa je organizacija prejela status mednarodnega organa, ki rešuje vprašanja in probleme migracij.

IOM aktivnosti v Gruziji

IOM od leta 1993 sodeluje z gruzijsko vlado. V 27 letih uspešnega dela je lahko prenašala izkušnje in pomagala državi pri vprašanjih s področja pravosodja, odzivanja po krizah migracij in priseljevanja ter nadzora in upravljanja meja.

V okviru razvitih programov je IOM Gruziji zagotovila:

• Pomoč pri preselitvi več kot 500 tujih migrantov in več kot 2 100 državljanov Gruzije (podatki od leta 2003 do 2013);
• Pomoč pri reintegraciji več kot 600 gruzijskih povratnikov;
• Zaposlitev za več kot 8 000 gruzijskih državljanov;
• Financiranje več kot 1 000 novih podjetij;
• Svetovanje in podporne storitve za več kot 35 000 gruzijskih migrantov;
• Dejavnosti izobraževanja in ozaveščanja za 500 000 različnih skupin prebivalstva;
• Strokovno usposabljanje gruzijskih državljanov in tujih migrantov.

Glavni urad IOM se nahaja v Tbilisiju, na ulici Tengiz Abuladze 19. Vodja je Sanya Chelebik Lukovac.

IOM struktura

Sedež IOM se nahaja v Ženevi, Švica, do leta 1961 pa je bil v Bruslju, Belgija.

Struktura organa IOM je sledeča:

1. Svet (najvišji organ). Seje potekajo vsako leto. Na njih razpravljajo o letnem proračunu in odobrijo glavne programe. Države članice IOM obvezno prispevajo v proračun organizacije, posamezniki in nevladne ustanove pa prispevajo prostovoljno.
2. Stalni odbor za program in finance. Ta rešuje vprašanja v zvezi z razvojem programov in projektov ter transakcijami.
3. Delovne skupine. Te so potrebne za spremljanje spreminjajočih se razmer v državi in svetu.
4. Informativno posvetovanje. Strokovnjaki pripravijo gradiva, ki so dostopna vsakemu migrantu.
5. Izvršni odbor. Pregleduje notranjo in zunanjo politiko držav, dejavnosti in upravljanje IOM.

William Lacy Swing je bil dolgo časa na čelu sveta, od leta 208 pa je na tem položaju 2018 Vitorino Antonino.

Danes ima organizacija naslednje člane:

• 132 držav, ki v največji možni meri zagotavljajo pomoč pri vprašanjih razseljevanja državljanov;
• 17 držav opazovalk, ki spremljajo upravičenost migracijskih možnosti;
• 400 domačih uradov po vsem svetu.

Rusija se je organizaciji IOM pridružila maja 1992 kot država opazovalka. Ukrajina je država članica od leta 2002.

IOM naloge

Z dobro usklajenim delom organov IOM je mogoče rešiti in nadzorovati naslednje naloge:

1. Humanitarne migracije: pomoč pri varni preselitvi beguncev, povratnikov, žrtev medrasnega nasilja in drugih konfliktov. To vključuje tudi pomoč pri organizaciji združevanja družin. 
2. Domači razvoj: privabljanje delovne sile in intelektualnih virov v države. Ob tem se upoštevajo prednostni načini razvoja države in potrebe njenega prebivalstva.
3. Tehnično sodelovanje. Razvoj programov, ki bodo pripomogli k omogočanju kakovostnih migracij: svetovanje, izobraževanje in usposabljanje osebja, vzpostavitev tehnične opreme, podpora v realnem času v skladu s spreminjajočimi se razmerami v posamezni državi in svetu.
4. Boj proti trgovini z ljudmi: ozaveščanje, pomoč žrtvam, nastanitvene in zdravstvene storitve.

Pomembni nalogi IOM sta tudi raziskovanje in analiza. Potrebno je sproti obdelovati informacije o razvoju ustrezne migracijske zakonodaje. V ta namen se organizirajo mednarodni in regionalni seminarji, konference, na katerih se razpravlja o vzrokih in posledicah preseljevanja ter potrebah migrantov. Najbolj znani forumi so:

• IDM (Mednarodni dialog o migracijah);
• RCPs (Regionalni posvetovalni procesi o migracijah);
• GFMD (Global forum o migracijah in razvoju).

V skladu z zastavljenimi cilji IOM vzporedno izvaja več kot 1 500 projektov.