Robbov vodnjak

Robbov vodnjak je ena od znamenitosti zgodovinskega središča Ljubljane. V članku bomo predstavili njegovo zgodovino nastanka, lokacijo in pomen za slovensko prebivalstvo.

Zgodovina nastanka

Robbov vodnjak je ustvaril beneški kipar Francesco Robba. Gre za enega od simbolov mesta Ljubljana. Na Mestni trg je bil postavljen leta 1751.

Naročilo za njegovo izdelavo je kipar prejel leta 1743 od mestne uprave Ljubljane. Med delom na fontani se je kipar navdihoval s fontano Gianlorenza Berninija, ki stoji na Piazzi Navoni v Rimu (Vodnjak štirih rek sveta, 1647–1651), ki jo je videl med svojim potovanjem. Vzorec pa je bila fontana Filippa Barigionija na trgu Piazza della Rotonda pred Panteonom.

Francesco Robba je bil takrat vodilni kipar mesta. Danes velja za najbolj znanega baročnega kamnoseka v Sloveniji. Po končanju gradbenih del se je mojster, ki je zašel v težke finančne razmere, preselil v Zagreb.

Leta 2006 se je začela obnova originalnega vodnjaka, leta 2008 pa so ga prestavili v Narodno galerijo. Na trgu so se odločili, da bodo original nadomestili z umetelno izdelano kopijo. Ta se od originala le malo razlikuje: nekateri detajli na figurah in vrčih so videti preprostejši. Tako so kiparji zmanjšali verjetnost, da bi jih poškodovali ljudje ali naravni pojavi.

Do začetka 20. stoletja so lokalni prebivalci iz fontane črpali vodo za gospodinjske potrebe. Prvi sistemi za oskrbo z vodo so bili zelo občutljivi na vremenske spremembe, zato jih je bilo treba v zimskem času razstaviti.

Med drugo svetovno vojno so prebivalci Ljubljane fontano zaščitili pred bombardiranjem in jo prekrili z vrečami peska.

Arhitekt Jože Plečnik je menil, da bi moral biti vsak Slovenec ponosen na ta spomenik.

Opis fontane

Fontana je zgrajena v baročnem slogu. Reke Sava, Ljubljanica in Krka predstavljajo tri moške mitološke figure, ki držijo vrče. Postavljene so bile nekaj let po nastanku fontane. Simbolizirajo ne le reke Slovenije, ampak tudi tri teritorialne enote Kranjske pokrajine: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Stopnice, ki vodijo do fontane, so simbol Alp.

Na vsakem vrču, iz katerega se izliva voda, so miniaturni baročni detajli.

Ime »Vodnjak treh kranjskih rek« se je pojavilo šele v prvi polovici 20. stoletja.

Bazen fontane ima obliko školjke. V središču fontane stoji 10 metrov visok obelisk. Figure so iz kararskega marmorja, obelisk je izdelan iz domačega kamna iz Lenega Brda, bazen pa iz lokalnega apnenca.

Marmor, iz katerega je izdelan vodnjak, je bil prvotno krem barve, sčasoma pa je pod vplivom vremenskih razmer potemnil. Zato so se odločili, da bodo original zamenjali s kopijo, da se objekt ne bi dokončno uničil pod vplivom vetra, temperaturnih nihanj in padavin. Pred premestitvijo fontane v Narodno galerijo je bila večkrat delno restavrirana, kar je povzročilo neznatne spremembe podrobnosti obrazov in gub oblačil figur.

Kulturni pomen

Potem ko je Slovenija razglasila neodvisnost od Jugoslavije, je Rudi Španzel upodobil Robbov vodnjak na bankovcu za 5 000 slovenskih tolarjev. Ta bankovec je bil v obtoku od decembra 1993 do uvedbe evra januarja 2007.

Od leta 2001 je vodnjak zaščiten kot spomenik kulture nacionalnega pomena.

Robbov vodnjak je bil večkrat omenjen v literaturi in slikarstvu.

Večina umetnikov je poudarila fontano na trgu, saj so bila njihova dela pogosto ustvarjena z namenom prodaje turistom. Gledalec mora namreč takoj, ko pogleda sliko, prepoznati kraj dogodka.

Lokacija

Prvotno je Robbov vodnjak stal na Mestnem trgu, na križišču treh mestnih ulic, kjer je zdaj kopija. Original je od avgusta 2008 shranjen v Narodni galeriji Slovenije (vodilnem umetnostnem muzeju države).

FAQ