Miss športa Slovenije
Miss športa Slovenije je slovensko tekmovanje, ki združuje šport z javnim angažmajem mladih športnic. Za razliko od tradicionalnih lepotnih tekmovanj se glavna merila tukaj ne omejujejo le na fizični videz in odrsko prezenco. Organizatorji dajejo velik poudarek športnim dosežkom udeleženk, njihovi fizični pripravljenosti, komunikacijskim sposobnostim ter njihovi vlogi pri promociji športa. Tekmovanje že vrsto let ostaja ena najpomembnejših platform za ozaveščanje o ženskem športu v Sloveniji.
Polno ime | Miss športa Slovenije |
Država | Slovenija |
Leto ustanovitve | 2003 |
Organizator v zadnjih letih | Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) |
Tekmovalke | Aktivne športnice, ki zastopajo različne discipline |
Glavni cilj | Spodbujanje ženskega športa in zdravega načina življenja |
Oblika | Tekmovanje, ki temelji na športnih dosežkih, predstavitvah in javnem nastopanju |
Finalni dogodki | Tradicionalno potekajo v Ljubljani |
Kaj je Miss športa Slovenije
Že od samega začetka se je koncept Miss športa Slovenije razlikoval od običajnih lepotnih tekmovanj. Udeleženke so bile mlade ženske, ki so že vrsto let tekmovale na visoki ravni – zastopale so:
- atletiko;
- biatlon;
- gimnastiko;
- konjeništvo;
- ples;
- rokomet in druge discipline.
Organizatorji tekmovanja želijo s tem pokazati, da sodobna športnica ni le tista, ki dosega vrhunske rezultate na tekmovanjih, ampak tudi oseba, ki zna navdihniti ljudi okoli sebe. Zato so pri ocenjevanju upoštevali več dejavnikov:
- športne dosežke;
- fizično pripravljenost;
- samozavest na odru;
- sposobnost komuniciranja z občinstvom in mediji;
- splošno znanje.
Posebna pozornost je bila namenjena temu, da se tekmovanje ne bi spremenilo v zgolj tekmovanje v fizičnem videzu. Na primer, leta 2017 so organizatorji popolnoma opustili krog v kopalkah in poudarili, da je glavni cilj projekta promocija športa, ne pa poudarjanje fizičnega videza udeleženk.
Zgodovina tekmovanja
Tekmovanje se je začelo leta 2003. Za njegovega ustanovitelja velja Srečko Čož, ki je v projektu videl priložnost, da pritegne pozornost k mladim slovenskim športnicam in šport predstavi iz širše perspektive.
Skozi leta je Miss športa Slovenije postala prepoznavna blagovna znamka v domačih športnih in medijskih krogih. Na tekmovanju so sodelovale predstavnice več deset športov, od katerih so mnoge nadaljevale uspešne kariere v športu ali javnem življenju.
Nova faza razvoja se je začela leta 2016, ko je organizacijo tekmovanja prevzelo Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Takrat je finale prvič potekalo v dvorani Linhart v kompleksu Cankarjev dom v Ljubljani. Organizatorji so še večji poudarek dali promociji ženskega športa in podpori mladih športnic.

Tekmovanje je skozi leta izpolnjevalo pomembno družbeno vlogo. Pomagalo je širiti zavest o dosežkih športnic med široko javnostjo in spodbujalo idejo aktivnega življenjskega sloga med mladimi. Po besedah organizatorjev je bil eden od ciljev projekta postaviti pozitiven zgled mladim ženskam, ki šele začenjajo s športom.
Oblika tekmovanja Miss športa Slovenije
V finale se je običajno uvrstilo okoli dvanajst tekmovalk, ki so zastopale različne športne discipline. Vsaka športnica je na odru spregovorila o svoji disciplini in prikazala njene posebnosti. Poleg posameznih nastopov so mlade ženske sodelovale tudi v skupinskih plesnih točkah in različnih pripravljalnih dejavnostih.
Sistem točkovanja se je znatno razlikoval od tistega na tradicionalnih lepotnih tekmovanjih. Končni rezultat ni bil določen izključno na podlagi odločitve žirije. Upoštevani so bili tudi rezultati pripravljalne faze, spletnega glasovanja ter posebnih preizkusov splošnega znanja in komunikacijskih veščin. Leta 2017 je polovico končne ocene določila žirija, preostanek pa je temeljil na rezultatih drugih faz tekmovanja.

Ta pristop je omogočil izbor zmagovalke ne le na podlagi njenega videza, temveč tudi na podlagi njene sposobnosti, da v javnosti dostojanstveno zastopa slovenski šport. Prav zato so tekmovanje »Miss športa Slovenije« pogosto imenovali tekmovanje za športnice, ne pa lepotno tekmovanje v klasičnem smislu.
Zmagovalke
V vsej zgodovini tekmovanja so naslov »Miss športa Slovenije« osvojile predstavnice najrazličnejših športov. Zgodovina tekmovanja jasno ponazarja raznolikost ženskega športa v Sloveniji in njegov razvoj v zadnjih enajstih letih in pol.
Leto | Zmagovalka | Šport |
2003 | Jana Šumi | ni zanesljivega podatka |
2004 | Lea Huskić | ni zanesljivega podatka |
2005 | Karmen Hribar | ni zanesljivega podatka |
2006 | Aneta Salihović | ni zanesljivega podatka |
2007 | Natalija Waldhuber | atletika |
2008 | Pia Arhar | ritmična gimnastika |
2009 | Ajda Sitar | atletika |
2010 | Lea Perovšek | športni ples (latinsko-ameriški in standardni plesi) |
2011 | Živa Viktorija Turk | konjeništvo (dresura) |
2012 | Urša (Urška) Klavs | ples (bolero) |
2013 | Klara Krošelj | atletika / gorski tek |
2014 | Uršula Tomažič | ni zanesljivega podatka |
2015 | Kaja Bajda | atletika |
2016 | Tjaša Bahovec | biatlon |
2017 | Manca Šepetavc | atletika |
2018 | Dora Markun | rokomet (in fitnes) |
Ajda Sitar
Zmaga Ajde Sitar na tekmovanju »Miss športa Slovenije 2009« je bila eden prvih odločilnih trenutkov v njeni javni karieri. V času tekmovanja je bila mlada atletinja; žirija je opazila ne le njeno športno pripravljenost, temveč tudi njeno sposobnost samozavestnega nastopanja pred občinstvom.
Sčasoma je Ajda Sitar postala ena najbolj prepoznavnih nekdanjih zmagovalk tekmovanja. Ohranila je povezavo s projektom in v svoji novi vlogi večkrat sodelovala na povezanih dogodkih. Na primer, leta 2014 je Ajda Sitar skupaj z Živo Viktorijo Turk vodila finale tekmovanja Miss športa Slovenije.
Kasneje je atletinja uspešno nadaljevala kariero kot blogerka in vplivnica. Odprla je svoj blog o življenjskem slogu, AJDAS, posvečen potovanjem, modi, podjetništvu in vsakdanjemu življenju. Zahvaljujoč svoji aktivni prisotnosti na družbenih omrežjih se je njeno občinstvo znatno povečalo, Ajda pa je postala ena najbolj znanih slovenskih vplivnic svoje generacije. Nekdanja športnica je bila uradno obraz blagovne znamke torbic Viva’S Bags. Sodelovanje na tekmovanju Miss športa Slovenije ji je služilo kot odskočna deska za nadaljnji razvoj svoje osebne blagovne znamke.
Tjaša Bahovec
Tjaša Bahovec je zastopala biatlon in osvojila naslov Miss športa Slovenije leta 2016. Ob zmagi je bila stara 19 let, organizatorji pa so kot njen glavni športni dosežek navedli uvrstitev na stopničke na državnem prvenstvu v biatlonu.
Zmaga Tjaše Bahovec je sovpadla z pomembnim trenutkom v zgodovini tekmovanja. Prav v letu 2016 je organizacijo dogodka v celoti prevzelo Združenje športnih novinarjev Slovenije, finale pa se je prvič odvijalo v dvorani Linhart v kompleksu Cankarjev dom. Tjaša Bahovec je postala prva zmagovalka nove dobe tekmovanja Miss športa Slovenije.
Po tekmovanju je športnica začela prejemati veliko več medijske pozornosti, kot jo običajno dobijo večina biatlonistk, ki ne tekmujejo na velikih mednarodnih prireditvah. Zahvaljujoč projektu je njeno ime postalo znano ne le športnemu občinstvu, temveč tudi širši javnosti. Leto kasneje se je pridružila žiriji na finalu Miss športa Slovenije 2017, kar je poudarilo njen status kot ene od ključnih osebnosti tekmovanja v tistem času.
Manca Šepetavc
Atletinja Manca Šepetavc je bila okronana za Miss športa Slovenije leta 2017. Zastopala je klub AD Mass in se specializirala za atletiko. Pred tekmovanjem je športnica preživela težko obdobje: zaradi poškodb je bila prisiljena izpustiti skoraj celotno prejšnjo sezono. Njena zmaga na tekmovanju Miss športa Slovenije je na nek način postala simbol njenega vrnitve v aktivno tekmovanje. Po finalu je Manca dejala, da ta naslov obravnava kot pomembno moralno podporo po prisilnem premoru. Njen takratni neposredni cilj je bil uvrstitev v finale Evropskega mladinskega prvenstva.
Manca Šepetavc zaseda posebno mesto tudi v zgodovini tekmovanja, saj je nadaljevala izjemno tradicijo zmag atletinj. Pred njo so naslov osvojile Natalija Waldhuber, Ajda Sitar, Klara Krošelj in Kaja Bajda. Atletika se je izkazala za eno najuspešnejših športnih panog v zgodovini tekmovanja Miss športa Slovenije, Mancina zmaga pa je ta trend le še okrepila.
Kaja Bajda
Kaja Bajda je osvojila naslov Miss športa Slovenije leta 2015 in postala ena najbolj izstopajočih zmagovalk sredi 2010-ih. Tekmovala je v atletiki, kjer se je specializirala za tek na 400 metrov in tek na 400 metrov z ovirami.
Finale tekmovanja je potekalo v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer je bila med 18 tekmovalkami za zmagovalko okronana prav Kaja. Poleg tega je uživala močno podporo spletnega občinstva in je bila med gledalci zelo dobro sprejeta.
V času zmage se je Kaja že več let resno ukvarjala z atletiko in študirala na Fakulteti za šport. V intervjuju je pojasnila, da si želi nadaljevati kariero na področju kineziologije in pomagati športnikom pri rehabilitaciji po športnih poškodbah.
Sodelovanje na tekmovanju Miss športa Slovenije je znatno povečalo njeno prepoznavnost. V naslednjem letu je Kaja tekmovanje zastopala na različnih prireditvah; prav ona je leta 2016 krono predala svoji naslednici, Tjaši Bahovec. Tako njeno ime ostaja povezano ne le z njenimi športnimi dosežki, temveč tudi z eno od ključnih faz v razvoju samega projekta.
Vpliv tekmovanja na razvoj ženskega športa v Sloveniji
Skozi leta je tekmovanje »Miss športa Slovenije« postalo veliko pomembnejši dogodek kot le lepotni izbor. Za mnoge tekmovalke je bila to redka priložnost, da širši javnosti predstavijo svoj šport. Medtem ko so dosežki atletinj, biatlonk ali rokometašic občasno našli pot v športne novice, so športnice iz manj priljubljenih disciplin pogosto ostale izven žarometov glavnih medijev.
Prav na to so stavili organizatorji. Med pripravami na finale so tekmovalke sodelovale pri fotografskih snemanjih, nastopale v videoposnetkih, dajale intervjuje in delile svoje športne zgodbe. Leta 2018 so finalistke sodelovale celo v posebnih medijskih projektih, posvečenih zdravemu načinu življenja in redni telesni aktivnosti.
Tekmovanje je pomagalo odpraviti stereotip, da je ženski šport zanimiv le med velikimi mednarodnimi tekmovanji. Prek zgodb udeleženk so gledalci spoznali vsakdanje življenje športnic, njihove treninge, poškodbe, zmage in poraze. Posledično so imena mnogih finalistk postala znana daleč onkraj športnega sveta.
Pomemben dejavnik je bil tudi dejstvo, da je tekmovanje od 2016 organiziralo Združenje športnih novinarjev Slovenije. Vključitev strokovne skupnosti športnih novinarjev je povečala medijsko pozornost projektu in omogočila, da se je tekmovanje uporabilo kot dodatna platforma za promocijo dosežkov slovenskih športnic. Zgodbe o finalistkah so redno pojavljale tako v športnih kot v splošnih zabavnih medijih.
V čem se Miss športa Slovenije razlikuje od drugih lepotnih tekmovanj
Glavna razlika pri Miss športa Slovenije je bila v tem, da šport tu ni bil le dodatek, ampak sam temelj celotnega projekta. Na tradicionalnih lepotnih tekmovanjih se tekmovalke običajno ocenjujejo predvsem po fizičnem videzu, odrski prezenci, fotogeničnosti, komunikacijskih veščinah in sposobnosti odgovarjanja na vprašanja žirije. Na tekmovanju »Miss športa Slovenije« so bile vse te lastnosti sicer pomembne, vendar se brez športnega ozadja ni bilo mogoče uvrstiti v finale.
Vsaka tekmovalka je zastopala določen šport in je že dosegla določene uspehe. Med finalistkami so bile skozi leta atletinje, biatlonke, karateistke, telovadke, plesalke, jahalke, boksarke, rokometašice in predstavnice drugih disciplin.
Tudi sam sistem ocenjevanja se je razlikoval od tradicionalnih lepotnih tekmovanj. Poleg odločitve žirije so se upoštevali tudi rezultati spletnega glasovanja, aktivnost med pripravami na finale ter preizkusi splošnega znanja in komunikacijskih veščin. Pomembno merilo je ostala sposobnost, da se slovenski šport dostojanstveno predstavlja pred javnostjo in mediji.
V bistvu je tekmovanje »Miss športa Slovenije« predstavljalo stičišče športa, družbene angažiranosti in medijev. Prav zato so mnoge zmagovalke kasneje postale ambasadorke zdravega življenjskega sloga, športne komentatorke, blogerke ali družbene aktivistke.
Ali se tekmovanje Miss športa Slovenije še danes organizira?
Tekmovanje je do konca leta 2010 uživalo najobsežnejše medijsko pokrivanje. Na spletni strani Združenja športnih novinarjev Slovenije so še vedno objavljeni prispevki o finalih iz let 2016, 2017 in 2018 ter članki o pripravah tekmovalk in tiskovnih konferencah.
Zadnje dobro dokumentirano finale je bilo Miss športa Slovenije 2018, ki ga je osvojila Dora Markun. Po tem se je tok novic praktično izsušil.

Računi projekta na družbenih omrežjih še vedno obstajajo, vendar ni najnovejših informacij o rednih finalih v obsegu, primerljivem z dogodki iz druge polovice 2010-ih. Aktivna faza razvoja tekmovanja se je končala po 2018.
Vendar pa bi bilo napačno govoriti o popolnem izginotju Miss športa Slovenije. Tekmovanje ostaja pomemben del zgodovine slovenskega športa in športnega novinarstva. Za celo generacijo športnic je služilo kot platforma, na kateri so lahko govorile o svoji disciplini, pomagale pri njeni popularizaciji in pritegnile pozornost občinstva, ki običajno ne spremlja specializiranih tekmovanj.
Zaključek
Čeprav tekmovanje danes v javnem življenju ne zaseda več istega mesta kot v svojih začetnih letih, »Miss športa Slovenije« ostaja pomemben poglavje v zgodovini slovenskega športa in eden redkih projektov, ki sistematično združuje športne dosežke, družbeno angažiranost in spodbujanje zdravega načina življenja.
Zgodovina Miss športa Slovenije kaže, da lahko lepotni izbor igra vlogo, ki se precej razlikuje od tiste, ki se ji običajno pripisuje. Več kot petnajst let je projekt izpostavljal športnice, ki so dosegle uspeh ne na modni pisti, temveč na stadionih, športnih igriščih, tekaških stezah in v dvoranah.
Prek Miss športa Slovenije so tisoči gledalcev spoznali nova imena, se seznanili z različnimi športnimi disciplinami in videli, kako raznolik je lahko ženski šport v Sloveniji. Za nekatere udeleženke je tekmovanje pomenilo vrhunec njihove športne kariere, za druge pa začetek uspešne medijske kariere. Miss športa Slovenije je pomagala povečati prepoznavnost slovenskih športnic, pritegnila dodatno medijsko pozornost k njihovim dosežkom ter prispevala k razvoju športne kulture in spodbujanju aktivnega življenjskega sloga med mladimi.







